Oblikovanja Mono pekača se lotimo s tehniko grajenja plošč, eno izmed osnovnih tehnik oblikovanja gline. Tehnika je preprosta in primerna tudi za začetnike, hkrati pa omogoča ustvarjanje zelo različnih oblik in rezultatov.

Pripravili smo priročnik, ki vas korak za korakom vodi do samostojnega oblikovanja pekača.

Priročnik za oblikovanje

Osnovni pripomočki za oblikovanje:

valjar
čopič
rebrasta gladilka
modelirka
gobica
lepilo za glino

Izbira gline

Pekač lahko oblikujemo iz različnih vrst gline. Poznamo nizkotemperaturne in visokotemperaturne gline. Pekač je mogoče izdelati iz obeh vrst, vendar je visokotemperaturna glina praviloma bolj obstojna in trpežna. Pomembno je predvsem, da temperaturo žganja prilagodimo izbrani vrsti gline.

Uporabljamo lahko svetle ali temne gline različnih odtenkov.

Izbira vsebnosti šamota

Šamot je že žgana in zmleta glina, ki se dodaja sveži glini. Lahko je fine ali grobe granulacije.

Za izdelavo pekača priporočamo glino z 10–25 % finega šamota (0,2 mm). Takšna glina:

bolje ohranja obliko med grajenjem,
zmanjšuje posedanje stranic,
se med sušenjem in žganjem manj krči in deformira,
ter je bolj odporna na temperaturne spremembe.

Odsvetujemo uporabo:

gline z več kot 25 % šamota,
ali grobega šamota (več kot 0,5 mm).

Takšni izdelki lahko postanejo pregrobi, kar otežuje čiščenje. Ne glaziran pekač je lahko tudi preveč porozen, zato vpija maščobo in vonjave.

Za večjo uporabnost in lažje vzdrževanje priporočamo, da pekač vedno glazirate.

Izbira glazure

Glazura je steklena prevleka, ki jo nanesemo na keramiko in se med žganjem stopi.

Z glaziranjem dosežemo, da površina:

postane gladka,
ne prepušča tekočin,
je bolj higienska,
ter lahko deluje tudi dekorativno.

Pomembno je, da izberemo glazuro, ki je testirana in varna za stik s hrano. Ta podatek je vedno označen na embalaži glazure.

Izbor glazure je treba prilagoditi vrsti izbrane gline. Ključno je, da se temperaturi žganja gline in glazure ujemata, saj lahko v nasprotnem primeru pride do deformacij med žganjem ali težav pri varni uporabi izdelka.

Glazuro nanašamo skladno z navodili proizvajalca. Nanašamo jo lahko:

s čopičem,
s pršenjem,
ali z namakanjem.

Ne priporočamo uporabe glazur z učinkom pokanja, saj se v razpokah lahko nabirajo nečistoče.

Pomembno je tudi vedeti, da poznamo nizkotemperaturne in visokotemperaturne glazure. Izbira glazure je običajno odvisna od vrste gline, saj so tudi gline lahko nizko- ali visokotemperaturne.

Postopek oblikovanja

Pri izdelavi sledimo predlogi, ki smo jo pripravili za lažje oblikovanje. Predlogo natisnemo v formatu A3, pripravljena pa je v merilu 1 : 1.

Pekač je sestavljen iz treh modulov:

temeljnega modula,
in dveh stranic.

1. Razvaljanje glinenih plošč

Na delovni površini razvaljamo glinene plošče debeline približno 5 mm. Lahko pripravimo eno večjo ploščo, na katero položimo A3 predlogo, ali dve manjši plošči. Pomembno je, da se velikost posameznega modula ujema z velikostjo razvaljane plošče.

Ploščo valjamo v različne smeri, saj s tem zmanjšamo možnost neenakomernega krčenja med sušenjem. Med valjanjem ploščo večkrat obrnemo, da se ne prilepi na podlago.

Ko so plošče pripravljene, jih pustimo nekaj časa stati na zraku, da se nekoliko osušijo. Če se izrezovanja in sestavljanja lotimo s preveč mokrimi ploščami, bomo težje ohranjali obliko modulov in celotnega pekača.

Sušenje lahko pospešimo z uporabo toplega zraka, na primer s fenom. Pazimo pa, da plošče ne postanejo presuhe, saj lahko med oblikovanjem začnejo pokati.

2. Izrezovanje modulov

Ko so glinene plošče dovolj suhe, pričnemo z izrezovanjem modulov.

Predlogo položimo na razvaljano ploščo in s svinčnikom zarišemo po oblikah. Tako na glini pustimo vtisnjene obrise modulov. Nato predlogo odstranimo in z nožkom izrežemo posamezne forme.

Postopek lahko izvedemo tudi tako, da module najprej izrežemo iz papirja in nato po papirnatih modelih neposredno izrežemo glino.

3. Priprava lepila za glino

Pred sestavljanjem pripravimo lepilo za glino, s katerim bomo module spojili v končno obliko.

Lepilo pripravimo iz iste gline, iz katere izdelujemo pekač. Glini postopoma dodajamo vodo, dokler ne dobimo gladke, kremaste in rahlo lepljive teksture.

Ker priprava lepila traja nekaj časa, priporočamo, da ga pripravite že dan prej.

4. Priprava spojev in sestavljanje

Pri tehniki grajenja s ploščami je zelo pomembno, da spoje med posameznimi deli pravilno pripravimo. Le tako bo izdelek dovolj trden in med sušenjem ali žganjem ne bo popokal.

Priprava spojev:

Robove, kjer se bodo moduli stikovali, z rebrasto gladilko razbrazdamo s križnimi potegi.
Nastale zareze obilno premažemo z lepilom za glino.
Postopek izvedemo na obeh stikajočih se površinah.
Modula spojimo in ju za nekaj trenutkov pridržimo, da se lepilo rahlo vpije in osuši.
Pri spajanju pazimo, da iz spoja iztisnemo ves zrak.
Postopek ponovimo pri vseh spojih pekača.

5. Zaključna obdelava

Ko je pekač sestavljen, ga pustimo nekaj minut, da se lepilo nekoliko utrdi.

Nato z leseno modelirko pogladimo vse spojne linije med moduli, da postanejo manj vidne. Pomagamo si lahko tudi z rebrasto modelirko — z njo spoj najprej rahlo razbrazdamo in nato ponovno zgladimo.

S tem izboljšamo trdnost izdelka in zmanjšamo možnost pokanja med sušenjem ter žganjem.

Za konec lahko celoten pekač nežno pogladimo še z rahlo navlaženo gobico.

Postopek glaziranja in žganja

Žganje gline je postopek segrevanja glinenih izdelkov v peči pri visoki temperaturi, pri katerem se glina spremeni v trden in obstojen material — keramiko.

Med žganjem v glini potekajo kemične in fizikalne spremembe:

izhlapi preostala voda,
izgorevajo organski materiali,
glina se začne krčiti,
pore se postopoma zapirajo,
material pa vitrificira oziroma delno postekleni.

Zaradi teh sprememb postane keramika:

trša,
močnejša,
bolj odporna na vpijanje vode,
temperaturne spremembe,
in mehanske obremenitve.

To so ključne lastnosti uporabne keramike, tudi pekačev.

Žganje običajno poteka v dveh fazah:

biskvitno žganje,
glazurno oziroma visokotemperaturno žganje.

1. Priprava izdelkov na prvo žganje

Pred biskvitnim žganjem mora biti pekač popolnoma suh. Na otip ne sme biti več hladen ali vlažen, saj lahko preostala voda med žganjem povzroči pokanje ali celo eksplozijo izdelka.

Sušenje lahko traja od nekaj dni do več tednov — odvisno od velikosti, debeline in pogojev sušenja.

Pomembno je, da izdelke sušimo kontrolirano in enakomerno. To lahko dosežemo tako, da izdelek ovijemo v plastiko in ga postopoma vedno bolj odkrivamo. Tako preprečimo prehitro sušenje, ki lahko povzroči:

pokanje,
zvijanje,
ali druge deformacije.

Ko je izdelek popolnoma suh, je pripravljen na biskvitno žganje.

Biskvitno žganje običajno poteka pri temperaturi okoli 960 °C.

2. Priprava izdelkov na glaziranje in drugo žganje

Po opravljenem biskvitnem žganju pekač pripravimo na glaziranje.

Glazura je prevleka, ki se med žganjem stopi in na površini ustvari tanko stekleno plast. Ta:

zapre pore,
zaščiti izdelek,
ter mu doda barvo, teksturo ali sijaj.

Pred glaziranjem biskvitni izdelek obrišemo z rahlo mokro gobico. S tem odstranimo prah in nekoliko navlažimo površino, kar omogoča boljši nanos glazure.

Glazuro nato nanesemo skladno z navodili proizvajalca.

Posebej pomembno je, da z dna izdelka odstranimo vso odvečno glazuro. Med žganjem se glazura stopi, zato se lahko izdelek prilepi na pečno ploščo, kar lahko poškoduje tako izdelek kot tudi peč.

Drugo žganje izvedemo pri temperaturi, ki je navedena na embalaži izbrane glazure.