Mono pekač

Oblikovanje Mono pekača se lotimo z tehniko grajenja plošč, ki je ena izmed osnovnih tehnik oblikovanja gline. Je enostavna tudi za začetnike in z njo lahko dosežemo ogromno različnih rezultatov.

Za vas smo pripravili priročnik, ki vas vodi korak za korakom do samostojnega oblikovanja Pekača.

PRIROČNIK ZA OBLIKOVANJE:

Osnovne potrebščine za oblikovanje:

-Valjar

-Čopič

-Rebrasto gladilko

-Modelirko

-Gobico

-Lepilo za glino

Izbira gline

Pekač lahko oblikujemo iz različnih tipov glin. Poznamo nizko temperaturne in visokotemperaturne gline. Pekač je možno izdelati v obeh variantah, vendar je visokotemperaturna glina veliko bolj obstojna. Pomembno je zgolj da temperaturo žganja prilagodimo na vrsto gline. Uporabljamo lahko svetle in temne gline vseh odtenkov.

Izbira vsebnosti šamota v glinah:

Šamot je že žgana in zmleta glina (lahko fina ali groba), ki se doda sveži glini.

Idealno je izbrati glino, ki vsebuje od 10-25% finega šamota (0.2mm). Šamot nam pomaga pri držanju oblike med grajenjem, da se stranice manj posedajo. Med sušenjem in žganjem se glina manj krči in deformira, ter je bolj odporna na temperature.

Odsvetujemo uporabo preveč šamotirane gline, več kot 25% in pa grobega šamota (več kot 0.5mm). Izdelki lahko postanejo pregrobi in s tem otežujejo čiščenje. Ne glaziran pekač je lahko preveč porozen in nase vpija maščobo in vonj. V vsakem primeru svetujemo, da se pekače zaradi uporabnosti glazira.

Izbira glazure:

Glazura je steklena prevleka, ki jo naneseš na keramiko in se pri žganju stopi.

Rezultat:

-površina postane gladka

-nepropustna za tekočine

-bolj higienska

-lahko tudi dekorativna

Pomembno je izbrati glazuro, ki je testirana in varna za stik s hrano. To je vedno označeno na embalaži glazure. Izbor je potrebno prilagoditi na vrsto gline, ki smo jo izbrali. Pomembno je dase temperaturi žganja gline in glazure ujemata. Drugače lahko nastanejo težave pri varnosti uporabe izdelkov in pa deformacija med žganjem. Glazuro na izdelke nanašamo na način, kot je definirano na glazuri, ki jo uporabljamo. Mogoče jo je nanašati z čopičem, pršenjem ali namakanjem. Ne priporočamo izbor glazur z učinkom pokanja, saj se v razpokah nabira nečistoča.

Pomembno je vedeti da obstajajo nizko in visokotemperaturne glazure, ki jih ponavadi določamo glede na izbiro gline, ki je prav tako lahko visoko ali nizko temperaturna.

Postopek oblikovanja:

1. Razvaljamo glinene plošče

2. Izrežemo module po predlogi

3. Izdelamo lepilo za glino

4. Ustrezno pripravimo spoje

5. Module sestavimo v Mono pekač

6. Končni izdelek skrbno dokončamo in estetsko dovršimo.

Pri izdelavi sledimo predlogi, ki smo jo oblikovali za lažje oblikovanje. Predlogo si natisnete v velikosti a3 formata, ki je pripravljena v merilu 1:1.

Pekač je sestavljen iz treh modulov: Temeljni modul in dveh stranic.

1. Na delovni površini razvaljamo plošče gline debele približno 5mm. Lahko razvaljamo večjo ploščo na katero lahko položimo a3 list papirja ali pa dve manjši plošči. Potrebno je da se modul, ki ga bomo izrezali po velikosti ujema z ploščo. Ploščo valjamo v različne smeri zaradi krčenja med sušenjem. Ploščo med valjanjem obrnemo, da se ta ne zlepi z podlago na kateri valjamo.

Ko so plošče pripravljene jih pustimo na zraku stati toliko časa, da na dotik delujejo bolj posušene. Če se bomo izrezovanja in grajenja lotili z mokrimi ploščami, bomo težje ohranjali obliko posameznih modulov in pekača. Sušenje lahko pospešimo z vročim fenom. Med sušenjem smo pozorni, saj presuhe plošče med oblikovanjem pokajo.

2.Ko so razvaljane plošče gline dovolj suhe, pričnemo z izrezovanjem modulov. List položimo na zvaljano ploščo in. Z svinčnikom zarišemo po obliki, ki je na predlogi. S tem bomo na glini pustili vtisnjeno obliko modulov. List odmaknemo in z nožkom izrežemo forme. Koraka se lahko lotimo tudi z izrezovanjem modulov iz papirja in direktnim izrezovanjem oblik po modelu.

3. Ko imam module izrezane je na vrsti sestavljanje pekača. Najprej za sestavljanje potrebujemo narediti lepilo, s katerim zlepimo module v končno obliko. Lepilo pripravimo z enako glino s katero smo pekač oblikovali. Glini postopoma dodajamo vodo, dokler ne dosežemo gladke, kremaste in rahlo lepljive teksture. Ta postopek traja nekaj časa, zato priporočamo da si lepilo pripravite že dan prej.

4. Pri tehniki grajenja z ploščami je potrebno da spoje, kjer se glineni plošči srečata primerno pripravimo, da je sestavljanje in lepljene uspešno in dovolj trdno, da med sušenjem in žganjem ne popoka.

PRIPRAVA SPOJEV:

- Robove, kjer se bodo moduli spajali je potrebno najprej z križnimi potegi razbrazdati z rebrasto gladilko.

- Nastale razpoke zapolnimo z obilnim nanosom lepila.

-To je potrebno opraviti na obeh straneh stika.

-Modula spojimo in ju za trenutek pridržimo, da se lepilo malenkost vpije in posuši. Pomembno je da izpodrinemo ves zrak, ki je v spoju.

-Postopek ponovimo na vseh treh modulih.

6. Ko je izdelek zlepljen ga pustimo par minut da se lepilo utrdi. Nato vzamemo leseno modelirko in z njo pogladimo vse spojne črte posameznih modulov, da se te ne vidi več. Pomagamo si lahko tudi z rebrasto modelirko. Z njo najprej spoj razbrazdamo in ga nato pogladimo. S tem zagotovimo, trdnost izdelka in manjšo verjetnost pokanja med sušenjem in žganjem. Za konec lahko vzamemo še rahlo navlaženo gobico in celoten pekač pogladimo.

Postopek glaziranja in žganja:

Žganje gline je postopek segrevanja glinenih objektov v peči pri visoki temperaturi, da se pretvorijo v trden trpežen material. Žganje povzroča kemične in fizikalne spremembe v glini, zaradi česar postane trša, močnejša in bolj odporna na vpijanje vode. Proces omogoča izhlapevanje vode in izgorevanje organskih materialov. Z naraščanjem temperature se material začne krčit in z tem se zapirajo pore gline, prav tako pa glina vitrificira, kar pomeni, da postekli. To so vsi postopki, ki so ključni za oblikovanje uporabne keramike, tudi pekačev, ki morajo biti odporni na vodo, temperaturne razlike in udarce. V tem procesu se glina spremeni v keramiko. Žganje opravimo dvakrat na dveh različnih temperaturah. Pro žganje se imenuje biskvitno žganje in drugo visokotemperaturno.

1. Priprava izdelkov na prvo žganje:

Pekač je pred biskvitnim žganjem potrebno popolnoma posušiti, da je na otip popolnoma suh in ne vsebuje več vode. Ta proces lahko traja od nekaj dni do tednov, odvisno od velikosti in debeline izdelka. Pomembno je da izdelke sušimo kontrolirano. To lahko nadzorujemo z plastičnimi materiali da izdelek ovijemo in ga postopoma odvijamo, da je počasi suši. Če se izdelek suši prehitro se lahko zgodijo nepravilnosti kot so krivljenje in pokanje.

Ko je izdelek popolnoma suh je pripravljen na biskvitno žganje. To žganje doseže temperaturo okoli 960 stopinj.

2. Priprava izdelkov na glaziranje in drugo žganje

Po opravljanjem biskvitnem žganju je pekač potrebno pripraviti na glaziranje. Glazura je plast, ki se v peči stopi in na površini ustvari tanko stekleno prevleko. Ta zapre pore, zaščiti izdelek in mu da barvo ali sijaj.

Biskviten izdelek najprej obrišemo z mokro gobico in ga s tem navlažimo in odstranimo prah, ki je ostal na površini.

Nato na izdelke nanesemo glazuro in se pri nanašanju držimo navodil iz embalaže. Pomembno je da na spodnji strani izdelka odstranimo vso odvečno glazuro, saj se drugače izdelek ko je glazura v tekočem stanju kot steklo prilepi na ploščo. S tem lahko poškodujemo peč in izdelek. Drugo žganje opravimo na temperaturi, ki označena na etiketi glazure.