Pojdi na vsebino

Mono pekač: Razlika med redakcijama

Iz Center Rog
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
Vrstica 1: Vrstica 1:
Oblikovanje Mono pekača se lotimo z tehniko grajenja plošč, ki je ena izmed osnovnih tehnik oblikovanja gline. Je enostavna tudi za začetnike in z njo lahko dosežemo ogromno različnih rezultatov.
Oblikovanja Mono pekača se lotimo s tehniko grajenja plošč, eno izmed osnovnih tehnik oblikovanja gline. Tehnika je preprosta in primerna tudi za začetnike, hkrati pa omogoča ustvarjanje zelo različnih oblik in rezultatov.


Za vas smo pripravili priročnik, ki vas vodi korak za korakom do samostojnega oblikovanja Pekača.
Pripravili smo priročnik, ki vas korak za korakom vodi do samostojnega oblikovanja pekača.


PRIROČNIK ZA OBLIKOVANJE:
== Priročnik za oblikovanje ==


Osnovne potrebščine za oblikovanje:
=== Osnovni pripomočki za oblikovanje: ===


-Valjar
* valjar
* čopič
* rebrasta gladilka
* modelirka
* gobica
* lepilo za glino


-Čopič
== Izbira gline ==
Pekač lahko oblikujemo iz različnih vrst gline. Poznamo nizkotemperaturne in visokotemperaturne gline. Pekač je mogoče izdelati iz obeh vrst, vendar je visokotemperaturna glina praviloma bolj obstojna in trpežna. Pomembno je predvsem, da temperaturo žganja prilagodimo izbrani vrsti gline.


-Rebrasto gladilko
Uporabljamo lahko svetle ali temne gline različnih odtenkov.


-Modelirko
=== Izbira vsebnosti šamota ===
Šamot je že žgana in zmleta glina, ki se dodaja sveži glini. Lahko je fine ali grobe granulacije.


-Gobico
Za izdelavo pekača priporočamo glino z 10–25 % finega šamota (0,2 mm). Takšna glina:


-Lepilo za glino
* bolje ohranja obliko med grajenjem,
* zmanjšuje posedanje stranic,
* se med sušenjem in žganjem manj krči in deformira,
* ter je bolj odporna na temperaturne spremembe.


Odsvetujemo uporabo:


'''Izbira gline'''
* gline z več kot 25 % šamota,
* ali grobega šamota (več kot 0,5 mm).


Pekač lahko oblikujemo iz različnih tipov glin. Poznamo nizko temperaturne in visokotemperaturne gline. Pekač je možno izdelati v obeh variantah, vendar je visokotemperaturna glina veliko bolj obstojna. Pomembno je zgolj da temperaturo žganja prilagodimo na vrsto gline. Uporabljamo lahko svetle in temne gline vseh odtenkov.  
Takšni izdelki lahko postanejo pregrobi, kar otežuje čiščenje. Ne glaziran pekač je lahko tudi preveč porozen, zato vpija maščobo in vonjave.


'''Izbira vsebnosti šamota v glinah:'''
Za večjo uporabnost in lažje vzdrževanje priporočamo, da pekač vedno glazirate.


Šamot je že žgana in zmleta glina (lahko fina ali groba), ki se doda sveži glini.
== Izbira glazure ==
Glazura je steklena prevleka, ki jo nanesemo na keramiko in se med žganjem stopi.


Idealno je izbrati glino, ki vsebuje od 10-25% finega šamota (0.2mm). Šamot nam pomaga pri držanju oblike med grajenjem, da se stranice manj posedajo. Med sušenjem in žganjem se glina manj krči in deformira, ter je bolj odporna na temperature.
Z glaziranjem dosežemo, da površina:


Odsvetujemo uporabo preveč šamotirane gline, več kot 25% in pa grobega šamota (več kot 0.5mm). Izdelki lahko postanejo pregrobi in s tem otežujejo čiščenje. Ne glaziran pekač je lahko preveč porozen in nase vpija maščobo in vonj. V vsakem primeru svetujemo, da se pekače zaradi uporabnosti glazira.  
* postane gladka,
* ne prepušča tekočin,
* je bolj higienska,
* ter lahko deluje tudi dekorativno.


'''Izbira glazure:'''
Pomembno je, da izberemo glazuro, ki je testirana in varna za stik s hrano. Ta podatek je vedno označen na embalaži glazure.


Glazura je steklena prevleka, ki jo naneseš na keramiko in se pri žganju stopi.  
Izbor glazure je treba prilagoditi vrsti izbrane gline. Ključno je, da se temperaturi žganja gline in glazure ujemata, saj lahko v nasprotnem primeru pride do deformacij med žganjem ali težav pri varni uporabi izdelka.


Rezultat:  
Glazuro nanašamo skladno z navodili proizvajalca. Nanašamo jo lahko:


-površina postane gladka
* s čopičem,
* s pršenjem,
* ali z namakanjem.


-nepropustna za tekočine
Ne priporočamo uporabe glazur z učinkom pokanja, saj se v razpokah lahko nabirajo nečistoče.


-bolj higienska
Pomembno je tudi vedeti, da poznamo nizkotemperaturne in visokotemperaturne glazure. Izbira glazure je običajno odvisna od vrste gline, saj so tudi gline lahko nizko- ali visokotemperaturne.


-lahko tudi dekorativna
== Postopek oblikovanja ==
Pri izdelavi sledimo predlogi, ki smo jo pripravili za lažje oblikovanje. Predlogo natisnemo v formatu A3, pripravljena pa je v merilu 1 : 1.


Pomembno je izbrati glazuro, ki je testirana in varna za stik s hrano. To je vedno označeno na embalaži glazure. Izbor je potrebno prilagoditi na vrsto gline, ki smo jo izbrali. Pomembno je dase temperaturi žganja gline in glazure ujemata. Drugače lahko nastanejo težave pri varnosti uporabe izdelkov in pa deformacija med žganjem. Glazuro na izdelke nanašamo na način, kot je definirano na glazuri, ki jo uporabljamo. Mogoče jo je nanašati z čopičem, pršenjem ali namakanjem. Ne priporočamo izbor glazur z učinkom pokanja, saj se v razpokah nabira nečistoča.
Pekač je sestavljen iz treh modulov:


Pomembno je vedeti da obstajajo nizko in visokotemperaturne glazure, ki jih ponavadi določamo glede na izbiro gline, ki je prav tako lahko visoko ali nizko temperaturna.  
* temeljnega modula,
* in dveh stranic.


'''Postopek oblikovanja:'''  
'''1. Razvaljanje glinenih plošč'''


'''1. Razvaljamo glinene plošče'''
Na delovni površini razvaljamo glinene plošče debeline približno 5 mm. Lahko pripravimo eno večjo ploščo, na katero položimo A3 predlogo, ali dve manjši plošči. Pomembno je, da se velikost posameznega modula ujema z velikostjo razvaljane plošče.


'''2. Izrežemo module po predlogi'''
Ploščo valjamo v različne smeri, saj s tem zmanjšamo možnost neenakomernega krčenja med sušenjem. Med valjanjem ploščo večkrat obrnemo, da se ne prilepi na podlago.


'''3. Izdelamo lepilo za glino'''
Ko so plošče pripravljene, jih pustimo nekaj časa stati na zraku, da se nekoliko osušijo. Če se izrezovanja in sestavljanja lotimo s preveč mokrimi ploščami, bomo težje ohranjali obliko modulov in celotnega pekača.


'''4. Ustrezno pripravimo spoje'''
Sušenje lahko pospešimo z uporabo toplega zraka, na primer s fenom. Pazimo pa, da plošče ne postanejo presuhe, saj lahko med oblikovanjem začnejo pokati.
----'''2. Izrezovanje modulov'''


'''5. Module sestavimo v Mono pekač'''
Ko so glinene plošče dovolj suhe, pričnemo z izrezovanjem modulov.


'''6. Končni izdelek skrbno dokončamo in estetsko dovršimo.'''
Predlogo položimo na razvaljano ploščo in s svinčnikom zarišemo po oblikah. Tako na glini pustimo vtisnjene obrise modulov. Nato predlogo odstranimo in z nožkom izrežemo posamezne forme.


Pri izdelavi sledimo predlogi, ki smo jo oblikovali za lažje oblikovanje. Predlogo si natisnete v velikosti a3 formata, ki je pripravljena v merilu 1:1.  
Postopek lahko izvedemo tudi tako, da module najprej izrežemo iz papirja in nato po papirnatih modelih neposredno izrežemo glino.
----'''3. Priprava lepila za glino'''


Pekač je sestavljen iz treh modulov: Temeljni modul in dveh stranic.  
Pred sestavljanjem pripravimo lepilo za glino, s katerim bomo module spojili v končno obliko.


1. Na delovni površini razvaljamo plošče gline debele približno 5mm. Lahko razvaljamo večjo ploščo na katero lahko položimo a3 list papirja ali pa dve manjši plošči. Potrebno je da se modul, ki ga bomo izrezali po velikosti ujema z ploščo. Ploščo valjamo v različne smeri zaradi krčenja med sušenjem. Ploščo med valjanjem obrnemo, da se ta ne zlepi z podlago na kateri valjamo.  
Lepilo pripravimo iz iste gline, iz katere izdelujemo pekač. Glini postopoma dodajamo vodo, dokler ne dobimo gladke, kremaste in rahlo lepljive teksture.


Ko so plošče pripravljene jih pustimo na zraku stati toliko časa, da na dotik delujejo bolj posušene. Če se bomo izrezovanja in grajenja lotili z mokrimi ploščami, bomo težje ohranjali obliko posameznih modulov in pekača. Sušenje lahko pospešimo z vročim fenom. Med sušenjem smo pozorni, saj presuhe plošče med oblikovanjem pokajo. 
Ker priprava lepila traja nekaj časa, priporočamo, da ga pripravite že dan prej.
----'''4. Priprava spojev in sestavljanje'''


2.Ko so razvaljane plošče gline dovolj suhe, pričnemo z izrezovanjem modulov. List položimo na zvaljano ploščo in. Z svinčnikom zarišemo po obliki, ki je na predlogi. S tem bomo na glini pustili vtisnjeno obliko modulov. List odmaknemo in z nožkom izrežemo forme. Koraka se lahko lotimo tudi z izrezovanjem modulov iz papirja in direktnim izrezovanjem oblik po modelu.  
Pri tehniki grajenja s ploščami je zelo pomembno, da spoje med posameznimi deli pravilno pripravimo. Le tako bo izdelek dovolj trden in med sušenjem ali žganjem ne bo popokal.


3. Ko imam module izrezane je na vrsti sestavljanje pekača. Najprej za sestavljanje potrebujemo narediti lepilo, s katerim zlepimo module v končno obliko. Lepilo pripravimo z enako glino s katero smo pekač oblikovali. Glini postopoma dodajamo vodo, dokler ne dosežemo gladke, kremaste in rahlo lepljive teksture. Ta postopek traja nekaj časa, zato priporočamo da si lepilo pripravite že dan prej.
'''Priprava spojev:'''


4. Pri tehniki grajenja z ploščami je potrebno da spoje, kjer se glineni plošči srečata primerno pripravimo, da je sestavljanje in lepljene uspešno in dovolj trdno, da med sušenjem in žganjem ne popoka.  
* Robove, kjer se bodo moduli stikovali, z rebrasto gladilko razbrazdamo s križnimi potegi.
* Nastale zareze obilno premažemo z lepilom za glino.
* Postopek izvedemo na obeh stikajočih se površinah.
* Modula spojimo in ju za nekaj trenutkov pridržimo, da se lepilo rahlo vpije in osuši.
* Pri spajanju pazimo, da iz spoja iztisnemo ves zrak.
* Postopek ponovimo pri vseh spojih pekača.


PRIPRAVA SPOJEV:
----'''5. Zaključna obdelava'''


- Robove, kjer se bodo moduli spajali je potrebno najprej z križnimi potegi razbrazdati z rebrasto gladilko.  
Ko je pekač sestavljen, ga pustimo nekaj minut, da se lepilo nekoliko utrdi.


- Nastale razpoke zapolnimo z obilnim nanosom lepila.  
Nato z leseno modelirko pogladimo vse spojne linije med moduli, da postanejo manj vidne. Pomagamo si lahko tudi z rebrasto modelirko — z njo spoj najprej rahlo razbrazdamo in nato ponovno zgladimo.


-To je potrebno opraviti na obeh straneh stika.
S tem izboljšamo trdnost izdelka in zmanjšamo možnost pokanja med sušenjem ter žganjem.


-Modula spojimo in ju za trenutek pridržimo, da se lepilo malenkost vpije in posuši. Pomembno je da izpodrinemo ves zrak, ki je v spoju.
Za konec lahko celoten pekač nežno pogladimo še z rahlo navlaženo gobico.  


-Postopek ponovimo na vseh treh modulih.  
= Postopek glaziranja in žganja =
Žganje gline je postopek segrevanja glinenih izdelkov v peči pri visoki temperaturi, pri katerem se glina spremeni v trden in obstojen material — keramiko.


6. Ko je izdelek zlepljen ga pustimo par minut da se lepilo utrdi. Nato vzamemo leseno modelirko in z njo pogladimo vse spojne črte posameznih modulov, da se te ne vidi več. Pomagamo si lahko tudi z rebrasto modelirko. Z njo najprej spoj razbrazdamo in ga nato pogladimo. S tem zagotovimo, trdnost izdelka in manjšo verjetnost pokanja med sušenjem in žganjem. Za konec lahko vzamemo še rahlo navlaženo gobico in celoten pekač pogladimo.
Med žganjem v glini potekajo kemične in fizikalne spremembe:


'''Postopek glaziranja in žganja:'''
* izhlapi preostala voda,
* izgorevajo organski materiali,
* glina se začne krčiti,
* pore se postopoma zapirajo,
* material pa vitrificira oziroma delno postekleni.


Žganje gline je postopek segrevanja glinenih objektov v peči pri visoki temperaturi, da se pretvorijo v trden trpežen material. Žganje povzroča kemične in fizikalne spremembe v glini, zaradi česar postane trša, močnejša in bolj odporna na vpijanje vode. Proces omogoča izhlapevanje vode in izgorevanje organskih materialov. Z naraščanjem temperature se material začne krčit in z tem se zapirajo pore gline, prav tako pa glina vitrificira, kar pomeni, da postekli. To so vsi postopki, ki so ključni za oblikovanje uporabne keramike, tudi pekačev, ki morajo biti odporni na vodo, temperaturne razlike in udarce. V tem procesu se glina spremeni v keramiko. Žganje opravimo dvakrat na dveh različnih temperaturah. Pro žganje se imenuje biskvitno žganje in drugo visokotemperaturno. 
Zaradi teh sprememb postane keramika:


'''1. Priprava izdelkov na prvo žganje:'''
* trša,
* močnejša,
* bolj odporna na vpijanje vode,
* temperaturne spremembe,
* in mehanske obremenitve.


Pekač je pred biskvitnim žganjem potrebno popolnoma posušiti, da je na otip popolnoma suh in ne vsebuje več vode. Ta proces lahko traja od nekaj dni do tednov, odvisno od velikosti in debeline izdelka. Pomembno je da izdelke sušimo kontrolirano. To lahko nadzorujemo z plastičnimi materiali da izdelek ovijemo in ga postopoma odvijamo, da je počasi suši. Če se izdelek suši prehitro se lahko zgodijo nepravilnosti kot so krivljenje in pokanje.
To so ključne lastnosti uporabne keramike, tudi pekačev.


Ko je izdelek popolnoma suh je pripravljen na biskvitno žganje. To žganje doseže temperaturo okoli 960 stopinj. 
Žganje običajno poteka v dveh fazah:


'''2. Priprava izdelkov na glaziranje in drugo žganje'''
# biskvitno žganje,
# glazurno oziroma visokotemperaturno žganje.


Po opravljanjem biskvitnem žganju je pekač potrebno pripraviti na glaziranje. Glazura je plast, ki se v peči stopi in na površini ustvari tanko stekleno prevleko. Ta zapre pore, zaščiti izdelek in mu da barvo ali sijaj.
== 1. Priprava izdelkov na prvo žganje ==
Pred biskvitnim žganjem mora biti pekač popolnoma suh. Na otip ne sme biti več hladen ali vlažen, saj lahko preostala voda med žganjem povzroči pokanje ali celo eksplozijo izdelka.


Biskviten izdelek najprej obrišemo z mokro gobico in ga s tem navlažimo in odstranimo prah, ki je ostal na površini.
Sušenje lahko traja od nekaj dni do več tednov — odvisno od velikosti, debeline in pogojev sušenja.


Nato na izdelke nanesemo glazuro in se pri nanašanju držimo navodil iz embalaže. Pomembno je da na spodnji strani izdelka odstranimo vso odvečno glazuro, saj se drugače izdelek ko je glazura v tekočem stanju kot steklo prilepi na ploščo. S tem lahko poškodujemo peč in izdelek. Drugo žganje opravimo na temperaturi, ki označena na etiketi glazure.
Pomembno je, da izdelke sušimo kontrolirano in enakomerno. To lahko dosežemo tako, da izdelek ovijemo v plastiko in ga postopoma vedno bolj odkrivamo. Tako preprečimo prehitro sušenje, ki lahko povzroči:
 
* pokanje,
* zvijanje,
* ali druge deformacije.
 
Ko je izdelek popolnoma suh, je pripravljen na biskvitno žganje.
 
Biskvitno žganje običajno poteka pri temperaturi okoli 960 °C.
 
== 2. Priprava izdelkov na glaziranje in drugo žganje ==
Po opravljenem biskvitnem žganju pekač pripravimo na glaziranje.
 
Glazura je prevleka, ki se med žganjem stopi in na površini ustvari tanko stekleno plast. Ta:
 
* zapre pore,
* zaščiti izdelek,
* ter mu doda barvo, teksturo ali sijaj.
 
Pred glaziranjem biskvitni izdelek obrišemo z rahlo mokro gobico. S tem odstranimo prah in nekoliko navlažimo površino, kar omogoča boljši nanos glazure.
 
Glazuro nato nanesemo skladno z navodili proizvajalca.
 
Posebej pomembno je, da z dna izdelka odstranimo vso odvečno glazuro. Med žganjem se glazura stopi, zato se lahko izdelek prilepi na pečno ploščo, kar lahko poškoduje tako izdelek kot tudi peč.
 
Drugo žganje izvedemo pri temperaturi, ki je navedena na embalaži izbrane glazure.

Trenutna redakcija s časom 17:28, 7. maj 2026

Oblikovanja Mono pekača se lotimo s tehniko grajenja plošč, eno izmed osnovnih tehnik oblikovanja gline. Tehnika je preprosta in primerna tudi za začetnike, hkrati pa omogoča ustvarjanje zelo različnih oblik in rezultatov.

Pripravili smo priročnik, ki vas korak za korakom vodi do samostojnega oblikovanja pekača.

Priročnik za oblikovanje

Osnovni pripomočki za oblikovanje:

  • valjar
  • čopič
  • rebrasta gladilka
  • modelirka
  • gobica
  • lepilo za glino

Izbira gline

Pekač lahko oblikujemo iz različnih vrst gline. Poznamo nizkotemperaturne in visokotemperaturne gline. Pekač je mogoče izdelati iz obeh vrst, vendar je visokotemperaturna glina praviloma bolj obstojna in trpežna. Pomembno je predvsem, da temperaturo žganja prilagodimo izbrani vrsti gline.

Uporabljamo lahko svetle ali temne gline različnih odtenkov.

Izbira vsebnosti šamota

Šamot je že žgana in zmleta glina, ki se dodaja sveži glini. Lahko je fine ali grobe granulacije.

Za izdelavo pekača priporočamo glino z 10–25 % finega šamota (0,2 mm). Takšna glina:

  • bolje ohranja obliko med grajenjem,
  • zmanjšuje posedanje stranic,
  • se med sušenjem in žganjem manj krči in deformira,
  • ter je bolj odporna na temperaturne spremembe.

Odsvetujemo uporabo:

  • gline z več kot 25 % šamota,
  • ali grobega šamota (več kot 0,5 mm).

Takšni izdelki lahko postanejo pregrobi, kar otežuje čiščenje. Ne glaziran pekač je lahko tudi preveč porozen, zato vpija maščobo in vonjave.

Za večjo uporabnost in lažje vzdrževanje priporočamo, da pekač vedno glazirate.

Izbira glazure

Glazura je steklena prevleka, ki jo nanesemo na keramiko in se med žganjem stopi.

Z glaziranjem dosežemo, da površina:

  • postane gladka,
  • ne prepušča tekočin,
  • je bolj higienska,
  • ter lahko deluje tudi dekorativno.

Pomembno je, da izberemo glazuro, ki je testirana in varna za stik s hrano. Ta podatek je vedno označen na embalaži glazure.

Izbor glazure je treba prilagoditi vrsti izbrane gline. Ključno je, da se temperaturi žganja gline in glazure ujemata, saj lahko v nasprotnem primeru pride do deformacij med žganjem ali težav pri varni uporabi izdelka.

Glazuro nanašamo skladno z navodili proizvajalca. Nanašamo jo lahko:

  • s čopičem,
  • s pršenjem,
  • ali z namakanjem.

Ne priporočamo uporabe glazur z učinkom pokanja, saj se v razpokah lahko nabirajo nečistoče.

Pomembno je tudi vedeti, da poznamo nizkotemperaturne in visokotemperaturne glazure. Izbira glazure je običajno odvisna od vrste gline, saj so tudi gline lahko nizko- ali visokotemperaturne.

Postopek oblikovanja

Pri izdelavi sledimo predlogi, ki smo jo pripravili za lažje oblikovanje. Predlogo natisnemo v formatu A3, pripravljena pa je v merilu 1 : 1.

Pekač je sestavljen iz treh modulov:

  • temeljnega modula,
  • in dveh stranic.

1. Razvaljanje glinenih plošč

Na delovni površini razvaljamo glinene plošče debeline približno 5 mm. Lahko pripravimo eno večjo ploščo, na katero položimo A3 predlogo, ali dve manjši plošči. Pomembno je, da se velikost posameznega modula ujema z velikostjo razvaljane plošče.

Ploščo valjamo v različne smeri, saj s tem zmanjšamo možnost neenakomernega krčenja med sušenjem. Med valjanjem ploščo večkrat obrnemo, da se ne prilepi na podlago.

Ko so plošče pripravljene, jih pustimo nekaj časa stati na zraku, da se nekoliko osušijo. Če se izrezovanja in sestavljanja lotimo s preveč mokrimi ploščami, bomo težje ohranjali obliko modulov in celotnega pekača.

Sušenje lahko pospešimo z uporabo toplega zraka, na primer s fenom. Pazimo pa, da plošče ne postanejo presuhe, saj lahko med oblikovanjem začnejo pokati.


2. Izrezovanje modulov

Ko so glinene plošče dovolj suhe, pričnemo z izrezovanjem modulov.

Predlogo položimo na razvaljano ploščo in s svinčnikom zarišemo po oblikah. Tako na glini pustimo vtisnjene obrise modulov. Nato predlogo odstranimo in z nožkom izrežemo posamezne forme.

Postopek lahko izvedemo tudi tako, da module najprej izrežemo iz papirja in nato po papirnatih modelih neposredno izrežemo glino.


3. Priprava lepila za glino

Pred sestavljanjem pripravimo lepilo za glino, s katerim bomo module spojili v končno obliko.

Lepilo pripravimo iz iste gline, iz katere izdelujemo pekač. Glini postopoma dodajamo vodo, dokler ne dobimo gladke, kremaste in rahlo lepljive teksture.

Ker priprava lepila traja nekaj časa, priporočamo, da ga pripravite že dan prej.


4. Priprava spojev in sestavljanje

Pri tehniki grajenja s ploščami je zelo pomembno, da spoje med posameznimi deli pravilno pripravimo. Le tako bo izdelek dovolj trden in med sušenjem ali žganjem ne bo popokal.

Priprava spojev:

  • Robove, kjer se bodo moduli stikovali, z rebrasto gladilko razbrazdamo s križnimi potegi.
  • Nastale zareze obilno premažemo z lepilom za glino.
  • Postopek izvedemo na obeh stikajočih se površinah.
  • Modula spojimo in ju za nekaj trenutkov pridržimo, da se lepilo rahlo vpije in osuši.
  • Pri spajanju pazimo, da iz spoja iztisnemo ves zrak.
  • Postopek ponovimo pri vseh spojih pekača.

5. Zaključna obdelava

Ko je pekač sestavljen, ga pustimo nekaj minut, da se lepilo nekoliko utrdi.

Nato z leseno modelirko pogladimo vse spojne linije med moduli, da postanejo manj vidne. Pomagamo si lahko tudi z rebrasto modelirko — z njo spoj najprej rahlo razbrazdamo in nato ponovno zgladimo.

S tem izboljšamo trdnost izdelka in zmanjšamo možnost pokanja med sušenjem ter žganjem.

Za konec lahko celoten pekač nežno pogladimo še z rahlo navlaženo gobico.

Postopek glaziranja in žganja

Žganje gline je postopek segrevanja glinenih izdelkov v peči pri visoki temperaturi, pri katerem se glina spremeni v trden in obstojen material — keramiko.

Med žganjem v glini potekajo kemične in fizikalne spremembe:

  • izhlapi preostala voda,
  • izgorevajo organski materiali,
  • glina se začne krčiti,
  • pore se postopoma zapirajo,
  • material pa vitrificira oziroma delno postekleni.

Zaradi teh sprememb postane keramika:

  • trša,
  • močnejša,
  • bolj odporna na vpijanje vode,
  • temperaturne spremembe,
  • in mehanske obremenitve.

To so ključne lastnosti uporabne keramike, tudi pekačev.

Žganje običajno poteka v dveh fazah:

  1. biskvitno žganje,
  2. glazurno oziroma visokotemperaturno žganje.

1. Priprava izdelkov na prvo žganje

Pred biskvitnim žganjem mora biti pekač popolnoma suh. Na otip ne sme biti več hladen ali vlažen, saj lahko preostala voda med žganjem povzroči pokanje ali celo eksplozijo izdelka.

Sušenje lahko traja od nekaj dni do več tednov — odvisno od velikosti, debeline in pogojev sušenja.

Pomembno je, da izdelke sušimo kontrolirano in enakomerno. To lahko dosežemo tako, da izdelek ovijemo v plastiko in ga postopoma vedno bolj odkrivamo. Tako preprečimo prehitro sušenje, ki lahko povzroči:

  • pokanje,
  • zvijanje,
  • ali druge deformacije.

Ko je izdelek popolnoma suh, je pripravljen na biskvitno žganje.

Biskvitno žganje običajno poteka pri temperaturi okoli 960 °C.

2. Priprava izdelkov na glaziranje in drugo žganje

Po opravljenem biskvitnem žganju pekač pripravimo na glaziranje.

Glazura je prevleka, ki se med žganjem stopi in na površini ustvari tanko stekleno plast. Ta:

  • zapre pore,
  • zaščiti izdelek,
  • ter mu doda barvo, teksturo ali sijaj.

Pred glaziranjem biskvitni izdelek obrišemo z rahlo mokro gobico. S tem odstranimo prah in nekoliko navlažimo površino, kar omogoča boljši nanos glazure.

Glazuro nato nanesemo skladno z navodili proizvajalca.

Posebej pomembno je, da z dna izdelka odstranimo vso odvečno glazuro. Med žganjem se glazura stopi, zato se lahko izdelek prilepi na pečno ploščo, kar lahko poškoduje tako izdelek kot tudi peč.

Drugo žganje izvedemo pri temperaturi, ki je navedena na embalaži izbrane glazure.