Naravni pigmenti in barvila

Delavnica Odkril_a bom barvila, Maj – September 2025 

 

Osnovne potrebščine za barvanje: 

 

• Blago 

• Lonci (velikost odvisna od velikosti blaga), cedila, kuhalnice 

• Soda bikarbona, pralna soda 

• Aluminijev sulfat, železov sulfat 

• Vir barvila 

• Tehtnica  

Tkanina  

Sintetična vlakna, kot je poliester, so hidrofobna, kar pomeni, da odbijajo vodo in se upirajo njeni absorpciji to pa preprečuje, da bi molekule vode in pigmenti zlahka vstopili v vlakno. Zato za barvanje z naravnimi barvili uporabljamo le naravna vlakna. 

Celulozna in proteinska vlakna sta dve glavni klasifikaciji naravnih vlaken, ki se razlikujeta po izvoru in kemični sestavi: celulozna vlakna izvirajo iz rastlin (npr. bombaž, lan) in so sestavljena iz celuloze, medtem ko so proteinska vlakna živalskega izvora (npr. volna, svila) in so sestavljena iz proteinov, predvsem keratina.  

Proteinska vlakna, kot sta volna in svila, imajo že po naravi večjo afiniteto do naravnih barvil v primerjavi s celuloznimi vlakni, kot sta bombaž in lan. To pomeni, da proteinska vlakna pogosto dosežejo bolj žive in intenzivne barve z manj zapletenimi postopki. Isto barvilo lahko ustvari bistveno različne barve na proteinskih in celuloznih vlaknih. 

Pomembno: Proteinska vlakna so občutljiva na toploto, dolgo kuhanje lahko povzroči krčenje ali polstenje (npr. volna), medtem ko so celulozna vlakna na splošno bolj odporna. 

V tem primeru želimo testirati kako se barvilo veže na različne tipe blaga, za ta namen pripravimo 15 x 15 cm kvadratke svile, volne, lanu, tankega bombaža in denima. 

 

TKANINE CELULOZNIH VLAKEN: 

                     

- denim, bombaž, lan 

 

TKANINE PROTEINSKIH VLAKEN: 

           

- svila, volna 

 

WOF: 

Blago stehtamo in tako dobimo WOF (‘Weight Of Fibres’ - teža vlaken), ta številka je pomembna za celoten postopek, saj bomo na podlagi nje določali količino drugih sestavin.  

- tehtanje blaga 

 

Čiščenje vlaken 

Vlakna moramo najprej očistiti, s tem odstranimo maščobe, voske in umazanijo, ki bi lahko preprečila vezavo barvila in tako vodila do neenakomerno pobarvanega blaga.  

Metodi čiščenja živalskih vlaken in celuloznih vlaken se nekoliko razlikujeta. 

   - jedilna soda                 - pralna soda 

Celulozna vlakna: Za čiščenje celuloznih vlaken uporabimo pralno sodo 10% WOF (za 1 kg blaga uporabimo 100 g pralne sode). Pralno sodo raztopimo v dovolj vode, toliko, da je tekstil popolnoma prekrit. Vodo s tektilom zavremo in kuhamo približno eno uro. 

Proteinska vlakna: Za čiščenje proteinskih vlaken uporabimo jedilno sodo bikarbono. V mlačni vodi raztopimo 1 veliko žico sode bikarbone za vsak lliter vode (npr. 4 l vode, 4 žlice sode bikarbone), dodamo tekstil, namakamo in mešamo približno 30 min. 

 

                                  

Po čiščenju blago vzamemo ven in ga speremo z mlačno vodo. Lahko ga posušimo ali takoj nadaljujemo z naslednjim korakom. 

  

Čimžanje / Mordantiranje ali predpriprava blaga za fiksacijo pigmentov  

- tanin, alum, železo, sojino mleko 

 

Čimžanje je proces, ki pripravi vlakna, da nase boljše vežejo barvila in s tem omogoča močnejše in bolj obstojne barve. Čimž ustvari kemijsko povezavo med tkanino in barvilno mulekulo, kar prepreči da se barvilo takoj izpere ali pa zbledi na svetlobi. 

Tkanine navadno čimžamo z mineralnimi solmi kot je alum (aluminijev sulfat) ali železo (železov sulfat). Veliko se uporablja tudi tanin, ki ga najdemo v rastlinah, npr. oreh, sumac, želod ipd. Tanin se uporablja samostojno, ali v kombinaciji z drugimi čimžnimi sredstvi, predvsem za celulozna vlakna. 

• Taninska kopel: 

V taninski kopeli smo namakali le celulozna vlakna, torej bombaž in lan.  

Uporabili smo čisti tanin (https://www.revivo.si/tanin_vodotopen_500g , ki je bil precej temen in je močno vplival na barvo tekstila. Priporočamo uporabo svetlejšega tanina ali namakanje v kopeli za krajši čas (npr. 30 min). 

                 

Za kopel uporabimo 10% WOF tanina, kar je naneslo na 130 g tanina za 1300 g tkanine. Tanin raztopimo v vroči vodi, ki jo nato zmešamo v mlačno. Uporabimo večjo posodo in zagotovimo, da je tekstil v celoti namočen v kopeli. 

Tekstil smo tako namakali v mlačni kopeli čez noč ter ga nato sprali pod mlačno vodo.  

   - tekstil (denim) brez tanina      - tekstil (denim) s taninom 

Primer lahko pletenega bombaža, namočenega v taninski kopeli: 

 

Čimžanje z alumom ali železom 

             

Uporabimo alum, ki tkaninam daje svetlejše tone in železo, pri katerem se tekstil obrava v bolj temnih tonih. 

ALUM – 10% na WOF   

ŽELEZO - 2% na WOF 

Alum ali železov sulfat stehtamo in ga raztopimo v kopeli mlačne vode, nato dodamo tekstil. Mi smo se odločili, da blago pustimo namakati kar čez noč. Ni potrebno, da je ta korak tako dolg, uspešne vzorce lahko dobimo tudi pri namakanju blaga v kopeli od 1-2h. Vseeno pa pri naravnem barvanju velja načelo, dalj časa pustimo blago namočeno, bolj obstojne rezultate lahko pričakujemo. Idealno je, če tekstil med namakanjem mešamo, tako bo barva bolj enakomerna. 

  - primer tekstila, ki ni bil čimžan enakomerno 

           

Slika 1 - komplet blaga namočenega v železovi kopeli (lan, lahek bombaž in denim) 

Slika 2 – komplet blaga namočenega v kopeli z alumom